Murcia, manj znane podobe Španije

Do prestolnice, ki se imenuje enako kot pokrajina – Murcia, sem potreboval teden dni dokaj lagodne vožnje. Ker nisem bil omejen s časom, sem se pač odločil za potovanje z osebnim avtomobilom. Sicer ima Murcia redne letalske povezave z Benetkami. Univerzitetno mesto je nekoliko manjše od Ljubljane, živahen utrip pa mu dajejo prav študenti. Vsekakor je vredno ostati kak dan čeprav vabljiva obala leži le dobre pol ure vožnje stran. Tudi, če te ne pritegnejo zgodovinske znamenitosti, si velja ogledati vsaj katedralo. Res je mogočna, ponuja pa tudi obisk zvonika, s katerega se odpirajo najlepši razgledi na stari del mesta. Tu se v coni za pešce vrstijo manjše trgovine, povsod pa vabijo gostinski lokali. Tako s prigrizki kot z lokalnimi specialitetami, ki temeljijo na morski hrani.

Privlačno pristanišče

Cartagina, drugo največje mesto pokrajine vabi z bolj eksotičnim videzom, saj njeno obalno promenado spremlja mogočen palmov drevored. Cartagena je že od nekdaj eno pomembnejših pristanišč v tem delu Evrope. Tu je cvetela feničanska in kasneje rimska kolonija. Na slednjo spominjajo številne izkopanine, od starodavnih term do enega najlepše ohranjenih rimskih gledališč v Španiji. Svoj pečat so mnogo kasneje pustili tudi Arabci in kristjani. Iz srednjega veka se je ohranil stolp vrh utrdbe, v katerem je urejen obširen zgodovinski muzej, z njegove terase pa se ponujajo najlepši razgledi na mesto in razčlenjeno obalo. Cartageno zaznamujejo številni glasbeni in drugi dogodki. Med drugim aprila nekaj dni posvetijo ustvarjalcem uličnih grafitov. Prav zaradi njih je raziskovanje mestnih kotičkov še bolj zanimivo. Poleti mesto razgiba več kot deset kilometrov dolg tek na pet mestnih hribov, novembra so na vrsti srednjeveški dnevi, december pa je seveda v pričakovanju novega leta.

Privlačna obala

V okolici Cartagene vabi nekaj manjših peščenih zalivov. Eden najbolj privlačnih obmorskih krajev z možnostjo kopanja je Cabo de Palos. Znan je predvsem po enem največjih svetilnikov v Španiji, v okolici pa se ponujajo številne peščene obale. Na svetilnik se je bilo res vredno povzpeti, saj se s takšnim razgledom na razčlenjeno obalo in pristaniško mestece ponaša redkokateri kraj na celotni španski obali. Za obisk se je potrebno predhodno prijaviti preko spleta. Do vrha žal ne vozi dvigalo, zato se je potrebno povzpeti preko spiralastega stopnišča s kar 220 stopnicami. V mestecu se splača dogovoriti za kakšen potop ali celo potapljaški tečaj. Presenetljivo globoko morje okoli izpostavljenega rta je namreč eden najboljših krajev za potapljanje v Španiji. Morje je bogato z živalskim svetom, okolica bližnjih Mravljih otokov (Islas Hormigas) pa je polna ladijskih razbitin starih tudi več kot stoletje. Potapljaški paradiž lahko obiščete tudi pozimi, saj so dnevi pretežno sončni in še vedno prijetno topli. Pravzaprav je takrat še bolj privlačno, saj je manj obiskovalcev, cene pa so nekoliko prijaznejše.

Če te bolj privlači nočno življenje, si je prenočišče najbolje poiskati na več kot dvajset kilometrov dolgem peščenem rtu La Manga. Rt je pretežno pozidan s hoteli, apartmajskimi naselji in različnimi lokali, od daleč pa spominja na Miami ali kakšno drugo veliko obalno turistično mesto na drugih koncih sveta. Peščeni rt zapira pot v laguno Mar Menor, ki se ponaša še s toplejšim in mirnejšim morjem, kot je na odprtem delu obale. Slikovite zalive s peščenimi plažami je vredno občudovati še v bližnjem naravnem parku, v okolici mesta Argilas, Balnuevo se poleg plaže ponaša še s slikovito erodirano obalo, privlačen postanek nudijo tudi plaže v okolici mesta Mazzaron. V njegovi okolici me je s presenetljivo barvito pokrajino presenetil opuščen rudnik. Dolgoletno rudarjenje je na zemlji pustilo trajne sledi, ki so zaradi različno obarvanih ostankov rude nadvse slikoviti.

Stotine kilometrov pešpoti

Murcio prepreda na stotine kilometrov pešpoti in še več kolesarskih tras. Pešpoti vodijo tako ob celotni 250 kilometrov dolgi obali pa tudi globoko v notranjost, kjer vabijo tudi več kot dva tisoč metrov visoki gorski vrhovi. Prav posebno je pogorje Espuna. Tamkajšnji borov gozd je zaščiten kot naravni park. K njegovemu nastanku je botrovalo obširno pogozdovanje pred več kot stoletjem, ko so okoliška mesta zaradi izsekanih golih področij večkrat ogrožale katastrofalne poplave. V gozdu je ob predhodni pridobitvi dovoljenja dovoljeno kampiranje, kar močno olajša načrtovanje obiska pohodniških poti. Mnoge vodijo ob vodnih kanalih in mimo izvirov, tako da se lahko ponekod oskrbiš s pitno vode. Največje živali, na katere lahko naletiš, so gorske koze, divje svinje in lisice, na največjih borovcih pa vsako leto gnezdi nekaj parov orlov. Gorovje prepreda več rečnih strug, ki pa so večji del leta suhe. Ena izmed privlačnih izjem je reka, ki je pri kraju Bullos oblikovala kratko sotesko s slapom. Soteska je dosegljiva po dobra dva kilometra označeni pešpoti, ki vodi z roba mesta. Pod slapom reka tvori velik tolmun, ki se v vročih poletnih mesecih spremeni v nadvse dobrodošlo kopališče.