Kako sem v 14 dneh spakirala in se za šest mesecev kot prostovoljka Evropske solidarnostne enote v času korone preselila na Islandijo.
V življenju si nisem niti predstavljala, da bom pri 22. letih v 14 dneh spakirala in sama odšla čez ocean, na otok v severnem Atlantskem oceanu, ki se nahaja med Grenlandijo in Britanskim otočjem. Povrhu vsega še v tem zanimivem času korone, z vsemi omejitvami in spremembami, ki se dogajajo vsakodnevno. A točno to sem naredila. Sledila sem klicu svoje duše. Podala sem se na pustolovščino, ki mi bo še bolj pomagala razumeti celostno pot v življenju, torej strokovno in osebno. Sredi aprila sem odprla e-pošto Popotniškega združenja Slovenije (po pravici povedano sem bila prijavljena na obvestila, a do tega dne nisem odprla niti enega e-poštnega sporočila). Fotografija Islandije. Priložnost postati prostovoljka, ki deluje na področju trajnostnega turizma ter ozaveščanja o trajnostnem načinu življenja. Mravljinci po vsem telesu. Ko veš, da je to priložnost, ki je ne smeš zamuditi. Tista, ob kateri začutiš dušo in si rečeš: »To je to, moja top izbira!« Vse se poklopi.
Končujem študij ekotehnologij in varstva okolja. Že sedem let tudi aktivno delujem na tem področju. Na začetku meseca maja sem podpisala pogodbo o prostovoljstvu z globalno organizacijo Arctic Angels in postala slovenska predstavnica. Z 28 mladimi ženskami z vsega sveta ter s podporo svetovno znanih strokovnjakinj in strokovnjakov delujem na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah, o pomembnosti varovanja t. i. skupnega dobrega, o trajnostnem življenju ter o pomembnosti ohranjanja ledu na Arktiki in Antarktiki za ves planet.
In jaz dva meseca kasneje dobim priložnost, da aktivno delujem na tem področju kot HI (Hostelling International) ECO promotorka na Islandiji! V eni izmed arktičnih držav! Prav tako študij zaključujem z diplomsko raziskavo, v okviru katere pišem strategijo implementacije projekta v slovenskem prostoru. Več informacij o projektu najdete na profilu na Instagramu in Facebooku.
Nekaj dni po tem, ko sem poslala življenjepis, sem dobila povabilo na razgovor, takoj naslednji dan pa sporočilo, v katerem je pisalo, da me vabijo v program kot HI ECO ambasadorko. Takoj sem sprejela. In tako se je vse odvilo. Korona? Seveda, pojavila so se vprašanja in dvomi ter vsa sporočila na uradnih straneh, da je potovanje odsvetovano ... Testi, dovoljenja, presedanja z enega letala na drugega? Raziskala sem vse, opravila PCR dan pred letom in z masko na obrazu ter s kupom potrdil v roki odšla na pustolovščino. Sama. In to ravno preden so se koronski ukrepi začeli sproščati. Z zaupanjem, da vse steče z lahkoto. In tudi je!
Pred odhodom sem na strani covid.is prijavila svoj prihod na Islandijo, tam pa dobila številko za PCR test ob prihodu na letališče v Keflavíku. Pregledala sem pravila na letališču v Amsterdamu, kjer sem presedala, izpolnila potrebne obrazce ter jih skopirala. Prav tako pravila, potrebna za prehod meje s Hrvaško, saj se je moje potovanje začelo na letališču v Zagrebu. S skupinskim prevozom (kjer sem bila edina stranka v kombiju) sem, zanimivo, brez pregledov PCR-testov na meji prišla do Zagreba. Letališče je bilo prazno kot mesto duhov. Po šestih urah čakanja in spanja na udobnih sedežih kavarne sem sedla na letalo. Oddahnila sem si. Uspelo mi je!
Prvi del je torej bil uspešno končan. Joj, kaj pa presedanje v Amsterdamu? Kako bom našla prava vrata na tako velikem letališču? Sta dve uri dovolj? Takoj ko smo prišli z letala, so pregledali naše PCR-teste. Dokumentov, ki sem jih morala izpolniti, kot je pisalo na spletni strani, niso niti omenili. Kakšna sreča, let proti Islandiji je na istem delu letališča – terminal D, torej nekje blizu! Blizu, aja? Hodila sem 15 minut, da sem prišla do pravih vrat. Ampak sem jih našla! Preostali čas sem uživala na terasi letališča, na svežem zraku, ter nato v približno dveh urah leta do Islandije.
Ko sem pristala na letališču v Keflavíku (11. maja), sem najprej morala pokazati negativen PCR test, ki ni smel biti star več kot 72 ur. Z maskami in prtljago smo se vsi, ki smo prispeli z letalom, postavili v kolono (z dvema metroma razdalje, seveda). Cariniki so pregledali naše dokumente in PCR-teste ter nam izročili epruvete za nov PCR-test. Vzorce so vzeli iz nosu in žrela. Na listu, ki so mi ga izročili, je pisalo, v kateri karantenski hotel grem. Avtobus nas je čakal pred izhodnimi vrati in usmerili so nas na pravega. Po 30 minutah vožnje se je ustavil pred hotelom v Reykjaviku.
Pozdravil nas je veselo razpoložen predstavnik Rdečega križa, obrazložil karantenska pravila in nas nasmejal z nekaj šalami. Po skupinah smo šli z avtobusa in dobili svoje sobe.
Verjamem, da si lahko vsako situacijo naredimo zanimivo. Tako sem si tudi jaz to karantensko dogodivščino. Dnevno zunaj preživim ogromno časa. Psihično sem se pripravila, da mi bo to odvzeto za pet dni in ta čas sem vzela kot izziv. Odločila sem se, da se spočijem in naspim, meditiram, premišljam o obdobju za mano ter pišem diplomsko nalogo. Dvakrat sem lahko šla na enourni sprehod po mestu. Moj prvi stik z mestom je bil »koronski« – z masko ter izogibanjem turističnim znamenitostim in prostorom z veliko ljudmi, a takoj sem začutila in opazila zanimivost tega mesta, polnega umetnin.
Osebje Rdečega križa v hotelu, soba in obroki – vse je bilo z eno besedo zakon! Vsakič, ko so potrkali na vrata, sem se veselila, saj so bili obroki res kakovostni, čeprav sem sicer pri hrani zelo zahtevna. Dobila sem polnovredno vegansko hrano brez glutena (kot sem se dogovorila), in to vedno z nasmehom (čeprav za masko) in vprašanji, kot je »Kako se počutite danes? Ali kaj potrebujete?« ter kratkim pogovorom, ki me je vedno nasmejal.
Torej, kako je bilo? Zanimivo in zabavno. Zabavno??? Ja, ker sem se tako odločila – da se ne bom pritoževala, ampak našla načine, da se bom počutila dobro. Vsak dan sem si priredila zasebno zabavo v čisto svoji karantenski sobici, poslušala glasbo ter plesala. To res pomaga, če se začneš počutiti ujetega in zakrčenega. Po petih dneh sem bila testirana še enkrat. Na sobni telefon so me poklicali ter sporočili uro testiranja, ki je potekalo v hotelu. Po šestih urah sem dobila rezultate, ki so mi jih sporočili v aplikaciji, ki sem si jo morala naložiti (15. maja).
Si želiš potovanja na Islandijo? Kakšne so možnosti potovanja danes?
Vsi podatki so sproti objavljeni na spletni strani www.covid.is/english.
Najpomembnejši podatki:
Ker pa je možnost, da rezervirate let za Islandijo iz sosednjih držav ter po vsej verjetnosti prestopate, preglejte, kakšni pogoji veljajo za vstop v te države in kakšni so pogoji na letališču, kjer prestopate.
Za nastanitve, izlete ter najem avtomobila pri najbolj okoljsko ozaveščenem podjetju (s standardom ISO 140001) pa definitivno poglejte na spletno stran HI Iceland, saj je mreža hostlov razporejena po vsej Islandiji! Lastniki so domačini in od njih lahko izveste ogromno o kulturi, zgodbah hostlov in življenju Islandcev. Tako boste poskrbeli za en vidik trajnostnega potovanja, saj boste podprli lokalne podjetnike! Ko boste v hostlu HI Dalur v Reykjaviku, pa povprašajte po ECO ambasadorki Veroniki. Z veseljem vam predam kak nasvet za potovanje ali pa prisluhnem vašim dogodivščinam.
AKTIVEN VULKAN, SEVEDA! Trenutno najbolj priljubljena atrakcija na Islandiji! Domačini tekmujejo, kolikokrat so bili tam. No, danes se lahko tudi jaz pohvalim, da sem tam bila že trikrat.
Po naključju sem srečala domačina, s katerim sva spregovorila nekaj besed. Omenila sem, da si želim videti vulkan od blizu, da sem ravno prišla iz karantene in potrebujem giiibanje, naravno okolje in svež zrak. In v treh urah po tem, ko sem prišla iz karantene, sem že bila na poti tja. Lekcija? Ne šparaj jezika!
Nikoli v življenju nisem niti pomislila, da bom videla in doživela moč aktivnega vulkana. Pohod do tja je trajal približno uro in pol. Zdaj vem, da sem imela srečo, da sem lahko bila čisto blizu in gledala izbruh vsakih nekaj minut s sosednje gore (danes pot ni več dostopna, saj je goro obkrožila lava).
Kakšna moč, moč naše matere Zemlje! Sedela sem na gori in čutila vročino vulkana, ki se je povečevala z vsakim izbruhom. Kako veličasten je zvok, ko se gora pripravlja na naslednji izbruh. Zvok, ko lava pada nazaj na tla. Rdeča, svetlikajoča se barva sveže lave, ki teče kot reka iz kraterja. Vonj žvepla.
Veličastnost vsakega posameznega izbruha je napolnila moje srce z veseljem in neskončno hvaležnostjo za to neprecenljivo izkušnjo!
In še nekaj o varnosti na terenu: Meritve strupenih plinov se izvajajo vsak dan. Ko so mejne vrednosti presežene, je območje vulkana zaprto. Enako je v slabem vremenu. Kontrolne ekipe so tam čez dan, in če se kdo ne počuti dobro, se lahko obrne nanje. Ker se plin zadržuje pri tleh, se na območje ne vodi psov in otrok, prav tako pa se obisk odsvetuje osebam z dihalnimi težavami in nosečnicam. Hodi se po označenih poteh.
Še nekaj podatkov o vulkanu: Fagradalsfjall je gora, ki je bila vulkansko aktivna v zadnji ledeni dobi ter nazadnje pred približno 800 leti. Celotno območje pa predstavlja ognjeniško verigo ali vulkanski sistem. Od Reykjavika je oddaljen okoli 30 km, nahaja pa se na nenaseljenem območju. Februarja 2021 so se na območju začele dogajati seizmične spremembe. Zabeležili so več kot 50.000 potresov in akumulacijo magmatskega materiala pod površjem. Islandci so bili pripravljeni na izbruh. 19. marca je vulkan izbruhnil.
Področje, ki ga danes pokriva lava, je po podatkih islandskega Inštituta za vede o Zemlji veliko skoraj 4 km2, količina izlite lave pa je približno 80.000.000 m3 (s to količino bi lahko okoli Zemlje zgradili dva metra visoko in meter široko steno). Trenutno nihče ne more napovedati, kako dolgo bo vulkan aktiven.
Vir: Inštitut za vede o Zemlji Univerze na Islandiji/University of Iceland's Institute of Earth Sciences.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
