Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Azori, evropska oaza – 4. del

Po prepotovanih že treh otokih smo se podali še na četrtega, glavnega in največjega. Prav vsak zase je poseben in med seboj so si zelo različni. Skupaj s starši in otrokoma smo raziskovali to rajsko otočje. 

Vsebina

Sao Miguel

Glavni otok Sao Miguel je popolno nasprotje ostalim otokom. Izstopa že po velikosti, saj je s svojimi 80 kilometri po dolžini in 20 kilometrov po širini največji izmed vseh devetih otokov. Na njem živi tudi največ prebivalcev in sicer skoraj polovica vseh prebivalcev Azorov. Po otoku se razprostira več sto vulkanskih gričev, med katerimi so speljane ceste ter raztresene vasi, ob morju tudi mesta. Ko smo se ravno navadili na zelo počasen utrip življenja, smo se za konec potovanja podali še na Sao Miguel nekako z pričakovanjem, da nam bo ta otok najbolj všeč. Odvisno je seveda od tega, kaj kdo želi, ampak mi smo kar kmalu pogrešali preostale otoke. Navadili smo se na umirjeno in počasno življenje, kjer ni gneče na cestah, kjer skoraj ni videti semaforjev, kjer ni beračev, velikih mestnih stavb, velikih nakupovalnih centrov. Na Sao Miguel je turizem najbolj razvit v primerjavi z ostalimi Azorskimi otoki. Prestolnica Azorov Ponta Delgada je vsekakor vredna ogleda, predvsem staro mestno jedro z ozkimi slikovitimi ulicami ter veličastnimi cerkvami. Veliko lokalov vabi obiskovalce na morske specialitete. Ponta Delgada nam je predstavljala odlično izhodišče za oglede po otoku ter za obisk kakšnega izmed lokalov v večernih urah. Velika posebnost v Ponta Delgadi so nasadi ananasov praktično skoraj v centru mesta. Starinski rastlinjaki so bili tam preden so zgradili visoke bloke okoli njih. Turiste z veseljem sprejmejo in jim pokažejo, kako uspeva ananas. Na začetku potovanja sem se pritoževala, ker sem morala za en slasten ananas v trgovini odšteti 5 €, nakar pa so mi povedali, da sadež ananasa potrebuje kar dve leti, da dozori in tako sem v trenutku spremenila mnenje o ceni slastnega sadeža. Azori veljajo za pomembnega pridelovalca ananasa, saj na leto pridelajo kar okoli dva tisoč ton ananasa. Azori so nekaj časa sloveli tudi kot močna pridelovalka pomaranč, dokler jim ni bolezen posušila drevesa. Ker so želeli polja posaditi z neko drugo kulturo, se je na dokaj neznan način tukaj pojavil čaj. Nekateri se pošalijo ali pa tudi morda gre za resnico, da so čaj prinesli mimogrede iz ladij, ki so plule tod mimo iz Kitajske. Danes tovarni na petdesetih hektarjih pridelujeta znan cenjen azorski črni in zeleni čaj. Na leto pridelata blizu trideset ton čaja. Čaj seveda pridelujejo strojno in ne več ročno, kot je to potekalo nekoč.
 
  
Na otoku je veliko naravnih zanimivosti. Najbolj slikovita razgledna točka na otoku je nedvomno Vista do Rei ali Siete Cidades, od koder se razprostira razgled na kraterska jezera ter čudovito neokrnjeno naravo. Eno jezero je modre, drugo zelene barve in sta najbolj fotografirani naravni znamenitosti na Azorih ter tudi najpogosteje uporabljena motiva za promocijo Azorov. Za obe kraterski jezeri je znana legenda, ki priča, da sta ju s svojimi solzami napolnila mlada zaljubljenca. Kralj je imel prelepo hčer, ki je tako močno oboževala naravo, da je vsak dan preživljala čas v gozdovih, ob rekah, jezerih in skritih dolinah. Tako je en dan srečala čednega mladega pastirja, s katerim sta se nato srečevala vedno pogosteje in se tako močno zaljubila. Ko je za novico zvedel kralj, je hčerki prepovedal srečanja z pastirjem. Kraljeva želja je bila, da se hčer poroči z izbranim bogatim princem. Hčer je očeta lepo prosila, da ji je dovolil, da se še zadnjič sestane s pastirjem. Ob zadnjem srečanju sta tako jokala, da sta zapolnila oba osamela kraterja s solzami. Na otoku je še mnogo drugih jezer skritih v ugaslih vulkanih, gosto zaraslih gozdov, grap, jam, slapov, širnih pašnikov in bujnega cvetja ter zelenja vse povprek. Nastanek jezer je povezan z neprepustnimi tlemi v žrelih vulkanov. Med cvetjem pa ne manjka hortenzij, strelicij, božičnih zvezd, hibiskusov, lilij itd. Prav poseben in drugačen je tudi predel z gejzirji Furnas, kjer je možnost kopanja v termalnem kopališču. Iz zemlje se kadi, močan vonj po žveplu pa počasi postaja prav nadležen. Domačini vroča tla izkoriščajo v svoj prid. Ne samo za toplo vodo, temveč tudi za kuhanje. Sestavine zložijo v velik lonec, ki ga nato postavijo v že pripravljene luknje, nanj dajo pokrov in počakajo, da je po približno šestih urah golaž kuhan. 
 

Prevladuje morska hrana in govedina

V azorskih restavracijah lahko najpogosteje dobite veliko različnih vrst morske hrane (posebnost so jegulje in morski polži) in govedino, pripravljeno na različne načine. Ne manjka seveda sočnega tropskega sadja (predvsem ananasa) ter različne zelenjave. Za predjed ne pozabite poskusiti odličnega azorskega sira, saj so Azori zelo poznana pridelovalka sira. Na voljo je sir z različnimi okusi, s poprom, čilijem, raznimi zelišči, suhim sadjem, oreščki itd. K odlični kulinariki pa se prileže tudi kozarček azorskega vina. Domačini pa so ponosni tudi na azorski čaj ter kavo, ki jo prav tako pridelujejo na Azorih. Za zajtrk smo si pogosto privoščili njihov kruh, oziroma mi bi temu dejali kar sladica. V mnogih pekarnah pripravljajo razne kruhke, kolače s cimetom, medom, rozinami. Cene hrane v restavracijah so nekoliko višje kot pri nas. Za en povprečni obrok (primer goveji zrezek z prilogo) smo odšteli 10 ali več eurov. 
 
 
Izstopajoča je restavracija na Terceiri, nekaj kilometrov iz Angra do Heroisme, kjer je v spodnjih prostorih predelovalnica mesa, zgoraj pa restavracija ter prodajalna s sirom. Posebnost je predvsem v tem, da je skozi velika steklena okna možno opazovati, kako razkosavajo celo kravo.

Kiti in delfini

Na večini otokov se je možno podati na ogled kitov in delfinov. Takšna organizirana tura stane okoli 50 € ter traja približno tri ure. Najboljši termini za ogled kitov so aprila in maja. Pozimi pa običajno takšni organiziranih tur ni, saj ni primernega vremena, poleg tega pa tudi ni povpraševanja, saj je premalo turistov. Turisti pa lahko tudi zaplavajo z delfini. Vendar kot pravijo domačini, to še zdaleč ne izgleda kot v kakšnem filmu, ko delfin veselo priplava v bližino, ampak se prestrašeno umaknejo proč. V času, ko imajo mladiče znajo biti celo nevarni. 

Domačini se odseljujejo, turisti priseljujejo

Cene nepremičnin na Azorih so zelo nizke (okoli 500 € na kvadratni meter). Prodaja se zares neverjetno veliko stavb. Kar naprej opaziš velike napise »de vendas«, kateri nakazujejo na to, da je stavba na prodaj. Mnogim turistom je na Azorih tako všeč, da so si želeli tam kupiti nepremičnino. Zato je že veliko predvsem nemških ter ameriških turistov to dejansko storilo in se v poletnih mesecih vračajo tja ali pa se nekateri celo preselijo. Za ljubitelje miru, neokrnjene narave in hkrati tudi destinacije, kjer lahko dobiš za življenje vse, kar potrebuješ, je to dejansko raj. 
 
 
Ni napačno, ko rečejo Azorom, da so edina oaza v Evropi. Potovanje po teh odmaknjenih in za mnoge še vedno slabo poznanih otokih je zares drugačno. Četudi dobiš vse najnujnejše, kar potrebuješ, imaš občutek, kot da si se vrnil daleč nazaj v preteklost. V čas, ko čas ni bil pomemben, ko je bila pomembna le narava in to, kar je nudila ljudem.

Sorodni članki

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti

Prijava