Viva Cuba – 2. del

Trinidad je leta 1514, natančneje 23. Decembra tega leta ustanovil Diego Velázquez de Cuéllar pod imenom Villa De la Santísima Trinidad. Francisco Iznaga, bogat baskovski posestnik, ki je imel v lasti velike posesti, je leta 1540 postal tudi župan mesta.  Njegovo ime je zelo pomembno, saj so njegovi nasledniki izborili vojno za neodvisnost in priključitev k ZDA tri stoletja kasneje (v obdobju 1820 – 1900).

Trinidad je eno najbolje ohranjenih mest v Karibskem otočju iz časov, ko je bila pridelava sladkornega trsa najpomembnejša proizvodna panoga. Prav zaradi tega je Trinidad vpisan v seznam svetovne dediščine pri UNESCO-u.

Prav proizvodnja sladkorja nas vodi v dolino sladkornih mlinov, kamor se lahko popeljemo tudi z muzejskim vlakom do končne postaje v vasici, ki se imenuje po prvem županu a »Iznaga«. TUKAJ si lahko ogledate prikupno vasico Iznaga. 

V Trinidadu je, kot tudi drugje po Kubi, več kot dovolj ugodnih namestitev, med drugim tudi v »Hiši prijateljstva« ali »Casa de amistad«, ki jo vodi organizacija ICAP, inštitut za sodelovanje s prijateljskimi organizacijami Kube in je seveda odprta za vse obiskovalce.

Če pa bi raje, kot v mestnem središču, bivali ob kristalno čistem morju, pa se lahko odpravite tudi do plaže Ancon (Playa Ancon), kjer boste v uživali v »all inclusive« ponudbi, hkrati pa se boste lahko zmerom odpravili do mesta, ki je le nekaj minut oddaljeno.

Kakorkoli, tako kot jaz, se boste tudi Vi enkrat poslovili od Trinidada. Če boste sledili mojim priporočilom, Vas bo pot vodila čez mesto Cienfuegos do mesta Santa Clara, kjer je tudi velik memorial posvečen človeku, ki pooseblja vse borce za pravice ljudi – Ernestu Guevari, bolje poznanem po vzdevku Che.

Pot od Trinidada do Cienfuegosa si lahko ogledate TUKAJ.

Po neštetih pogledih na karibsko morje in po obveznem postanku na kateri izmed urejenih ali neurejenih plaž, bo prihod v Cienfuegos zopet novo, zelo pozitivno doživetje.

V karibskem otočju namreč ni moč najti mesta, ki bi imelo bolj izrazito neoklasicistično arhitekturo, kot prav Cienfuegos.

Mesto se je začelo razvijati z izgradnjo trdnjave Castillo de Nuestra Señora de los Angeles de Jagua iz leta 1745, ki je bila zgrajena zaradi obrambe pred pirati in ščiti ozek vhod v velik zaliv »Bahia de Cienfuegos”.  Mestno jedro se je začelo razvijati v začetku 19. Stoletja. Iz obdobja 1819 – 1850 je v mestnem jedru le šest zgradb. Nadaljnjih 327 so zgradili do začetka 20. Stoletja, preostalih 1188 pa v 20. Stoletju. Celotna občina danes šteje preko 160.000 prebivalcev, glavna panoga pa je pristaniška dejavnost, saj je Cienfuegos eno najpomembnejših pristanišč na Kubi. Prav zaradi njegovega neoklasicističnega videza, je tudi Cienfuegos UNESCO leta 2005 uvrstil na seznam svetovne dediščine.

Dovolite mi torej, da Vas s KLIKOM na to povezavo povabim na ogled Cienfuegosa.

Cienfuegos pa ima še eno, nekoliko bolj žalostno, znamenitost. V letu 1976 sta namreč Kuba in Sovjetska zveza podpisali sporazum o izgradnji jedrske elektrarne, ki bi pokrivala kar 15% takratnih potreb po električni energiji. Leta 1983 so z gradnjo pričeli, zagon prvega reaktorja pa je bil načrtovan v letu 1993. Zaradi razpada Sovjetske zveze elektrarna Jaragua nikdar ni doživela svojega zagona, čeprav je zunanjost skoraj v celoti zaključena. Prav zaradi sprememb v Sovjetski zvezi je takratni predsednik Kube Fidel Castro 5. Septembra 1992 proglasil prekinitev gradnje, saj na novo postavljene pogoje Rusije Kuba ni mogla pristati.

Pot do elektrarne, elektrarno samo in mesto Jaragua, ki je bilo zgrajeno prav zaradi elektrarne lahko skozi objektiv fotoaparata doživite TUKAJ.

V naslednji številki: Santa Clara, Pinar del Rio, Vinales in pot do Havane.