Havana, ena najčistejših milijonskih prestolnic na svetu. Kot za vso Kubo, je tudi za Havano značilna čistoča, ki jo lahko opazimo na vsakem koraku. Čeprav so hiše stare, pročelja poškodovana in nekatere ceste v nekoliko slabšem stanju, bomo v Havani le redko videli na tleh plastično vrečko, cigaretne ogorke ali druge odpadke, ki »krasijo« tudi nekatere evropske prestolnice. Tudi ljudje so urejeni in le redko naletimo na koga, ki bi bil umazan ali raztrgan (razen nekaj beračev, ki jim je morda to le delovna obleka).
Havana (špansko: La Habana) je glavno mesto ter največje pristanišče in trgovsko središče Kube. Mesto je hkrati ena od 14 kubanskih provinc in ima 2,3 milijona prebivalcev, skupaj s predmestji pa več kot 3,5 milijona, kar je največ v karibski regiji. Havana leži na severozahodni obali Kube ob Floridskem prelivu in se razteza v glavnem zahodno in južno od zaliva, ki ji služi kot naravno pristanišče. Skozi mesto v smeri proti severu teče reka Almendares in se izliva v morje nekaj kilometrov zahodno od zaliva.
Španski kralj Filip II. je leta 1592 Havani podelil mestne pravice. Španci so začeli graditi utrdbe, leta 1553 pa so guvernerjevo rezidenco preselili iz Santiaga na jugovzhodu otoka, s čimer je Havana postala »de facto« prestolnica. Utrdbe ob zalivu so dokazale svoj pomen med napadi angleških, francoskih in nizozemskih roparjev v 16. stoletju. V havanskem pristanišču je bila leta 1898 potopljena ameriška bojna ladja Maine, kar je bil neposreden povod v špansko-ameriško vojno.
Ampak, zgodovine Havane je toliko, da bi lahko samo temu posvetili celo številko. Enako je z dogodki, kongresi in ostalimi aktivnostmi. Havana je pač eno bolj aktivnih in atraktivnih svetovnih prestolnic. Glede na to, da je (skoraj) vse o Havani napisano na http://en.wikipedia.org/wiki/Havana Vas raje vabim v svet fotografij, ki sem jih uspel narediti v Havani, da Vas lažje prepričam za pot na Kubo – biser Karibskih otokov.
Preden pa se sprehodite skozi nekaj galerij slik Havane, pa nekaj osnovnih informacij za pot na Kubo.
Tako, kot je razdeljena Havana, tako so tudi pripravljene kratke projekcije, ki Vam bodo pričarale mestni utrip Havane.
Castillo del Morro je obrambna trdnjava, ki se nahaja na vzhodni strani havanskega zaliva in je s Havano povezan tako z obvoznico, kot tudi s tunelom pod zalivom. Seveda pa je najlepša pot do tja z ladjo iz samega centra stare Havane. Tukaj je imel svojo rezidenco tudi Ernesto Che Guevara, danes pa je trdnjava urejena kot muzej, poleg nje pa se nahajata vojašnica in vojaška bolnišnica.
La Habana Vieja ali stara Havana odseva stoletno zgodovino in se razteza od nekdanje stavbe parlamenta (ki je sicer kopija kongresa ZDA iz Washingtona, le da je kak meter višja) pa do trga orožja, ki je znamenit po lesenih tlakovcih. Les so uporabljali namreč zato, da bi zmanjšali ropot konjev in vozov. Seveda pa se v stari Havani nahaja velika večina zgodovinskih stavb.
Plaza De la Revolucion ali Trg Revolucije je nastal po revoluciji. Na njem se nahaja najvišja gradnja na Kubi – spomenik pesniku Hose Martiju. Na vrhu je razgledna ploščad, v vznožju pa lepo urejena razstava fotografij in slik iz revolucije. Okoli njega se nahaja precej pomembnih državnih poslopij, med drugim tudi sedež Komunistične partije Kube. Tam je tudi tista znana kreacija Che-ja, ki jo vidimo skoraj na vsaki razglednici Havane.
Seveda ima Havana še precej drugih zanimivih predelov in plaž, vendar o tem morda ob kakšni drugi priložnosti.
Kreditne kartice sprejemajo v večini hotelov, trgovin za turiste, bencinskih črpalkah in določenih restavracijah. Zaradi ekonomske blokade s strani ZDA na Kubi NI možno plačevati s kreditnimi karticami, ki prihajajo iz ZDA (na primer American Express). Še najbolj razširjena pa je Eurocard-Mastercard
Kako potovati po Kubi?
V vsakem primeru priporočam najem avta, saj lahko javni prevoz predstavlja kar velik izziv, še posebej, če ste časovno omejeni. V kolikor boste za obisk Kube namenili tri tedne ali več, pa je priporočljivo doživeti tudi to obliko prevoza. Pri najemu avta je najpametneje avto najeti kar na letališču, na katerem pristanemo in ga vrniti na odhodu. V kolikor ste si (tako kot jaz) Havano pustili za konec, potem predlagam, da avto vrnete ob prihodu v Havano, saj Vam bo v Havani samo v napoto.
Kje prenočevati?
Na Kubi že leto dni deluje mreža sedmih Youth Hostlov, od katerih sta po dva v Santiagu in Varaderu, ter po eden v Camagueyu, Santa Mariji del Mar (na plaži - 20 km iz Havane) ter seveda v Havani (v strogem centru – nasproti univerze in poleg znamenite restavracije s sladoledom »Coppelia«). Resnici na ljubo so ti Youth Hostli sestavni del hotelske verige Islazul (www.islazul.cu), kar pomeni, da so sobe brez izjeme opremljene z lastnimi sanitarijami, klimatizirane in največ 3-4 posteljne, po večini pa dvoposteljne. Za prenočišče z zajtrkom boste odšteli od 10 do 20 evrov, odvisno od tega, koliko oseb bo v sobi in v katerem mestu, zelo podobne cene pa so tudi v nekaterih drugih hotelih v verigi Islazul.
Poleg hotelov so na voljo tudi zasebne namestitve, kjer pa je potrebno biti previden. Večina zasebnih ponudnikov ima namreč »na terenu« kar nekaj posrednikov, ki za provizijo novačijo turiste. Nekateri zasebni ponudniki imajo sicer zelo dobre namestitve po precej razumljivih cenah, žal pa so tudi takšni, ki so na izjemno slabi lokaciji. V vsakem primeru se je potrebno dobro pozanimati za ceno in kaj vključuje, da ne bo presenečenj. Še najprimerneje je, če ste naleteli pri prvem stiku z zasebnim ponudnikom na dobro kvaliteto, da kar pri njemu povprašate za namestitev v naslednjem kraju.
Kje se prehranjevati?
V osnovi obstajajo 3 oblike restavraciji in sicer restavracije, kjer sprejemajo CUC in so bile v osnovi mišljene za turiste, restavracije, kjer sprejemajo CUP in so bile v osnovi mišljene za domačine ter zasebne restavracije (paladarji), kjer prav tako plačujete s CUC.
Še pred nekaj leti bi na prvo mesto postavil zasebne restavracije in na zadnje mesto restavracije za domačine, danes pa je situacija precej drugačna.
Zaradi pohlepa ali želje po hitrem zaslužku ter predvsem zaradi plačevanja provizij tistim, ki pripeljejo goste, je hrana v zasebnih restavracijah največ povprečna, cene pa višje, kot v državnih restavracijah. Edino ob obali lahko s kančkom sreče naletite na razmeroma dobre morske specialitete. Zasebne restavracije so po navadi majhne, ali pa celo na dvorišču ali vrtu zasebne hiše, kar je lahko v določenih primerih simpatično in domačno, v drugih pa spet nadležno in moteče.
Druga vrsta restavracij so državne restavracije (tudi hotelske restavracije), kjer je osebje po večini prijazno, saj napitnine predstavljajo bistven del njihovega prihodka. Cene so seveda odvisne od kategorije ali nivoja restavracije, vendar so zelo sprejemljive, ponudba pa precej široka. Nekateri »all inclusive« hoteli imajo tudi možnost pavšalnega plačila za dnevne goste (na primer 15 CUC), ki vključuje neomejeno pijačo in hrano ter koriščenje njihovih zmogljivosti (na primer bazenov ali plaže).
Poleg klasičnih restavracij, pa imajo tudi verigo restavracij s hitro prehrano »El Rapido«, kjer pa je hrana sicer neoporečna, okus pa je žal podoben tistemu iz nam znanih restavracij s hitro hrano.
Tretja vrsta restavracij pa so tiste, ki so bile nekoč namenjene le domačinom, danes pa lahko tudi turisti v njih plačujejo s CUP (nacionalno valuto – ne turistično). Med temi najdemo kar dosti takšnih, ki imajo zelo pestro ponudbo in so dobro urejene (lahko bi rekli restavracije starega kova). Cene so nekajkrat nižje, kot v zasebnih in tistih za CUC. Prav tako so bistveno cenejše brezalkoholne pijače, cena alkoholnih pijač pa je skoraj enaka. Ko sem omenil, da so to restavracije starega kova, sem mislil predvsem na to, da te natakar odpelje do mize ter da ponekod velja tudi pravilo oblačenja (na primer dolge hlače).
Za CUP pa si lahko skoraj vsepovsod privoščimo tudi kak hot-dog, pizzo ali kaj podobno enostavnega za pod zob.
Varnost!
Za konec pa še par besed o varnosti. Kuba je zelo varna država, kar pomeni, da organiziranega kriminala skoraj ni, tako, da možnosti nasilnega napada ali česar hujšega skoraj ni. Vsekakor pa tudi Kuba (predvsem Havana) ni imuna na žeparje in majhne prevarante. Kot vsepovsod, Vam tudi na Kubi svetujem, da ne razkazujete večjih količin denarja in da imate vredne predmete na varnih mestih. Enako obstajajo majhni prevaranti, ki prodajajo »originalne« kubanske cigare za petino cene v trgovini. Vsak izmed njih ima kakšno priročno zgodbo (od tega, da dela v skladišču, do tega, da je vodja kontrole v tovarni cigar). V resnici pa gre v večini primerov za ponaredke, pri čemer smo lahko srečni, če so cigare dejansko iz tobaka, saj je nemalo primerov, da so v list tobaka zviti palmovi listi ali listi bananovca.
Kar pa se zdravstvene varnosti tiče, pa je Kuba v samem svetovnem vrhu in skoraj nemogoče se je sprehajati več kot 10 minut, da ne bi ugledal vsaj kakšne lekarne ali ambulante.
Za konec:
Vsem, ki bi z odhodom na Kubo oklevali smo za Vas na voljo na info@youth-hostel.si , na Facebooku pa tudi deluje »cause« »Združenje Slovensko Kubanskega Prijateljstva«, v katerem je že skoraj 700 članov. Za sladico pa še nekaj utrinkov iz havane!