Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Viva Cuba – 4. del

Havana, ena najčistejših milijonskih prestolnic na svetu. Kot za vso Kubo, je tudi za Havano značilna čistoča, ki jo lahko opazimo na vsakem koraku. Čeprav so hiše stare, pročelja poškodovana in nekatere ceste v nekoliko slabšem stanju, bomo v Havani le redko videli na tleh plastično vrečko, cigaretne ogorke ali druge odpadke, ki »krasijo« tudi nekatere evropske prestolnice. Tudi ljudje so urejeni in le redko naletimo na koga, ki bi bil umazan ali raztrgan (razen nekaj beračev, ki jim je morda to le delovna obleka).

Vsebina

Ampak za začetek poglejmo nekaj osnovnih podatkov o Havani

Havana (špansko: La Habana) je glavno mesto ter največje pristanišče in trgovsko središče Kube. Mesto je hkrati ena od 14 kubanskih provinc in ima 2,3 milijona prebivalcev, skupaj s predmestji pa več kot 3,5 milijona, kar je največ v karibski regiji. Havana leži na severozahodni obali Kube ob Floridskem prelivu in se razteza v glavnem zahodno in južno od zaliva, ki ji služi kot naravno pristanišče. Skozi mesto v smeri proti severu teče reka Almendares in se izliva v morje nekaj kilometrov zahodno od zaliva.

Španski kralj Filip II. je leta 1592 Havani podelil mestne pravice. Španci so začeli graditi utrdbe, leta 1553 pa so guvernerjevo rezidenco preselili iz Santiaga na jugovzhodu otoka, s čimer je Havana postala »de facto« prestolnica. Utrdbe ob zalivu so dokazale svoj pomen med napadi angleških, francoskih in nizozemskih roparjev v 16. stoletju. V havanskem pristanišču je bila leta 1898 potopljena ameriška bojna ladja Maine, kar je bil neposreden povod v špansko-ameriško vojno.
Ampak, zgodovine Havane je toliko, da bi lahko samo temu posvetili celo številko. Enako je z dogodki, kongresi in ostalimi aktivnostmi. Havana je pač eno bolj aktivnih in atraktivnih svetovnih prestolnic. Glede na to, da je (skoraj) vse o Havani napisano na
http://en.wikipedia.org/wiki/Havana Vas raje vabim v svet fotografij, ki sem jih uspel narediti v Havani, da Vas lažje prepričam za pot na Kubo – biser Karibskih otokov.

Preden pa se sprehodite skozi nekaj galerij slik Havane, pa nekaj osnovnih informacij za pot na Kubo.

Tako, kot je razdeljena Havana, tako so tudi pripravljene kratke projekcije, ki Vam bodo pričarale mestni utrip Havane.

Castillo del Morro je obrambna trdnjava, ki se nahaja na vzhodni strani havanskega zaliva in je s Havano povezan tako z obvoznico, kot tudi s tunelom pod zalivom. Seveda pa je najlepša pot do tja z ladjo iz samega centra stare Havane. Tukaj je imel svojo rezidenco tudi Ernesto Che Guevara, danes pa je trdnjava urejena kot muzej, poleg nje pa se nahajata vojašnica in vojaška bolnišnica.

Malecon je dejansko duša Havane. To je avenija, ki poteka ob karibskem morju. Ob zaščitni ograji, ki je ravno dovolj nizka, se zbirajo mladi in stari. Tu in tam najdemo tudi kakšnega ribiča, pogled na Malecon pa je najlepši ob sončnem zahodu. Ob aveniji, ki je ob močnih valovih tudi zaprta za promet, so na ogled stare kolonialne hiše, ki jih pospešeno obnavljajo, saj so bile prav te najbolj izpostavljene morju in soli. Seveda je tukaj tudi precej restavracij, barov in trgovin s spominki.

La Habana Vieja ali stara Havana odseva stoletno zgodovino in se razteza od nekdanje stavbe parlamenta (ki je sicer kopija kongresa ZDA iz Washingtona, le da je kak meter višja) pa do trga orožja, ki je znamenit po lesenih tlakovcih. Les so uporabljali namreč zato, da bi zmanjšali ropot konjev in vozov. Seveda pa se v stari Havani nahaja velika večina zgodovinskih stavb.

 
Centro Habana in Capitolio (nekdanji parlament – danes pa muzej in sedež akademije znanosti in umetnosti) – ali center Havane se razteza na drugo stran od nekdanjega parlamenta in ga sestavljajo predvsem trgovine, največja bolnišnica na Kubi, hoteli in restavracije. Tam se nahajata tudi Univerza in Youth Hostel. Seveda pa je tam ena največjih znamenitosti »Coppelia« - ogromna slaščičarna, ki slovi predvsem po svojih sladoledih.

Plaza De la Revolucion ali Trg Revolucije je nastal po revoluciji. Na njem se nahaja najvišja gradnja na Kubi – spomenik pesniku Hose Martiju. Na vrhu je razgledna ploščad, v vznožju pa lepo urejena razstava fotografij in slik iz revolucije. Okoli njega se nahaja precej pomembnih državnih poslopij, med drugim tudi sedež Komunistične partije Kube. Tam je tudi tista znana kreacija Che-ja, ki jo vidimo skoraj na vsaki razglednici Havane.

Seveda ima Havana še precej drugih zanimivih predelov in plaž, vendar o tem morda ob kakšni drugi priložnosti.

Uporabne informacije o Kubi!!!

Kdaj?
Najboljše obdobje za pot na Kubo je med novembrom in aprilom, saj je takrat najmanj padavin, kljub zimskemu času pa so temperature več kot prijetne. Glede na to, da se Kuba nahaja precej blizu ekvatorja, se zimske in letne temperature ne razlikujejo preveč. Avgusta je na primer v Havani povprečje najvišjih dnevnih temperatur 31,6 stopinj Celzija, januarja, ko pa je najhladneje, pa 25,8 stopinj Celzija.
 
Za koliko časa?
Če želite Kubo tudi doživeti in ne le spoznati Havano, Varadero in še morda kakšno turistično znamenitost, potrebujete vsaj 14 dni, vsak dodaten dan pa je seveda več kot dobrodošel.
 
Kako do tja?
Seveda z letalom – ampak to ni bilo vprašanje. Vprašanje je, kako izbrati dobro in  ugodno letalsko povezavo. Od nizko cenovnih prevoznikov nudi Condor še največ povezav; tudi iz Gradca in Celovca. Seveda so direktni leti iz Münchna cenejši, pa še izbira je večja, saj od tam leti tudi Air Berlin. Seveda je potrebno kar nekaj časa preživeti pred ekranom, da ujamete najboljšo povezavo, saj ni pomembna le cena, ampak tudi ura prihoda in ura odhoda. Poleg nizko cenovnih prevoznikov so na voljo tudi nekatere redne letalske povezave (Cubana, Swiss, Aeroflot, Iberia, Air Canada…), ki lahko prav tako včasih presenetijo z ugodno ceno.

Zelo priporočljivo (predvsem za tiste, ki želijo videti kar se da v čim krajšem času) je leteti na vzhod in se vračati z zahoda Kuba.

Za primer naj povem, da sem jaz letel do Holguina (2 uri vožnje od Santiaga de Cuba) in se vračal iz Varadera (še bolje pa bi bilo iz Havane, le da na ta dan ni bilo ugodne povezave).

Kaj je potrebno urediti pred potjo?
Za vstop na Kubo je potreben vizum, ki pa ga lahko pridobite tudi pri nekaterih letalskih prevoznikih (kot na primer Condor), drugače pa na veleposlaništvu Kube na Dunaju. Turistični vizum, ki ga uredite preko letalskega prevoznika ali agencije velja praviloma en mesec od dneva vstopa. Cepljenja za Kubo niso potrebna, zdravstveno zavarovanje pa ni odveč, čeprav je osnovna zdravstvena oskrba na Kubi brezplačna.
 
Menjava denarja in kreditne kartice!
Kuba ima dve valuti in sicer CUP (ali Moneta nacional – ali Cuban Peso) ter CUC (ali Konvertibilni Peso). Za razliko od nekaterih držav, izbira menjalnice na Kubi ni pomembna in tudi na letališčih ni tečaj drugačen (in upam, da bo tako tudi ostalo do Vašega prihoda na Kubo). Za 1 Evro dobite približno 1,2 CUC, le-ta pa je v konstantnem razmerju s CUP (1:24 nakup in 1:25 prodaja), kar pomeni, da za 1 EUR dobite približno 30 CUP. S CUC kupujete v trgovinah in restavracijah, ki so bile prvotno namenjene le turistom, danes pa tudi domačinom, če plačujejo s CUC. S CUC plačujete tudi vse namestitve, gorivo in vstopnine, pa spominke in drugo.
S CUP lahko plačujete v trgovinah in restavracijah, ki so bile pred leti namenjene le domačinom ter za nekatere lokalne prevoze (na primer mestni promet v Havani), na tržnicah, stojnicah s hitro hrano,…
Preostanek CUP lahko vedno zamenjate v CUC, le te pa vedno nazaj v EUR ali drugo valuto.

Kreditne kartice sprejemajo v večini hotelov, trgovin za turiste, bencinskih črpalkah in določenih restavracijah. Zaradi ekonomske blokade s strani ZDA na Kubi NI možno plačevati s kreditnimi karticami, ki prihajajo iz ZDA (na primer American Express). Še najbolj razširjena pa je Eurocard-Mastercard

Kako potovati po Kubi?
V vsakem primeru priporočam najem avta, saj lahko javni prevoz predstavlja kar velik izziv, še posebej, če ste časovno omejeni. V kolikor boste za obisk Kube namenili tri tedne ali več, pa je priporočljivo doživeti tudi to obliko prevoza. Pri najemu avta je najpametneje avto najeti kar na letališču, na katerem pristanemo in ga vrniti na odhodu. V kolikor ste si (tako kot jaz) Havano pustili za konec, potem predlagam, da avto vrnete ob prihodu v Havano, saj Vam bo v Havani samo v napoto.

Kje prenočevati?
Na Kubi že leto dni deluje mreža sedmih Youth Hostlov, od katerih sta po dva v Santiagu in Varaderu, ter po eden v Camagueyu, Santa Mariji del Mar (na plaži - 20 km iz Havane) ter seveda v Havani (v strogem centru – nasproti univerze in poleg znamenite restavracije s sladoledom »Coppelia«). Resnici na ljubo so ti Youth Hostli sestavni del hotelske verige Islazul (
www.islazul.cu), kar pomeni, da so sobe brez izjeme opremljene z lastnimi sanitarijami, klimatizirane in največ 3-4 posteljne, po večini pa dvoposteljne. Za prenočišče z zajtrkom boste odšteli od 10 do 20 evrov, odvisno od tega, koliko oseb bo v sobi in v katerem mestu, zelo podobne cene pa so tudi v nekaterih drugih hotelih v verigi Islazul.

Poleg hotelov so na voljo tudi zasebne namestitve, kjer pa je potrebno biti previden. Večina zasebnih ponudnikov ima namreč »na terenu« kar nekaj posrednikov, ki za provizijo novačijo turiste. Nekateri zasebni ponudniki imajo sicer zelo dobre namestitve po precej razumljivih cenah, žal pa so tudi takšni, ki so na izjemno slabi lokaciji. V vsakem primeru se je potrebno dobro pozanimati za ceno in kaj vključuje, da ne bo presenečenj. Še najprimerneje je, če ste naleteli pri prvem stiku z zasebnim ponudnikom na dobro kvaliteto, da kar pri njemu povprašate za namestitev v naslednjem kraju.

Kje se prehranjevati?
V osnovi obstajajo 3 oblike restavraciji in sicer restavracije, kjer sprejemajo CUC in so bile v osnovi mišljene za turiste, restavracije, kjer sprejemajo CUP in so bile v osnovi mišljene za domačine ter zasebne restavracije (paladarji), kjer prav tako plačujete s CUC.

Še pred nekaj leti bi na prvo mesto postavil zasebne restavracije in na zadnje mesto restavracije za domačine, danes pa je situacija precej drugačna.

Zaradi pohlepa ali želje po hitrem zaslužku ter predvsem zaradi plačevanja provizij tistim, ki pripeljejo goste, je hrana v zasebnih restavracijah največ povprečna, cene pa višje, kot v državnih restavracijah. Edino ob obali lahko s kančkom sreče naletite na razmeroma dobre morske specialitete. Zasebne restavracije so po navadi majhne, ali pa celo na dvorišču ali vrtu zasebne hiše, kar je lahko v določenih primerih simpatično in domačno, v drugih pa spet nadležno in moteče.

Druga vrsta restavracij so državne restavracije (tudi hotelske restavracije), kjer je osebje po večini prijazno, saj napitnine predstavljajo bistven del njihovega prihodka. Cene so seveda odvisne od kategorije ali nivoja restavracije, vendar so zelo sprejemljive, ponudba pa precej široka. Nekateri »all inclusive« hoteli imajo tudi možnost pavšalnega plačila za dnevne goste (na primer 15 CUC), ki vključuje neomejeno pijačo in hrano ter koriščenje njihovih zmogljivosti (na primer bazenov ali plaže).
Poleg klasičnih restavracij, pa imajo tudi verigo restavracij s hitro prehrano »El Rapido«, kjer pa je hrana sicer neoporečna, okus pa je žal podoben tistemu iz nam znanih restavracij s hitro hrano.

Tretja vrsta restavracij pa so tiste, ki so bile nekoč namenjene le domačinom, danes pa lahko tudi turisti v njih plačujejo s CUP (nacionalno valuto – ne turistično). Med temi najdemo kar dosti takšnih, ki imajo zelo pestro ponudbo in so dobro urejene (lahko bi rekli restavracije starega kova). Cene so nekajkrat nižje, kot v zasebnih in tistih za CUC. Prav tako so bistveno cenejše brezalkoholne pijače, cena alkoholnih pijač pa je skoraj enaka. Ko sem omenil, da so to restavracije starega kova, sem mislil predvsem na to, da te natakar odpelje do mize ter da ponekod velja tudi pravilo oblačenja (na primer dolge hlače).
Za CUP pa si lahko skoraj vsepovsod privoščimo tudi kak hot-dog, pizzo ali kaj podobno enostavnega za pod zob.

Varnost!
Za konec pa še par besed o varnosti. Kuba je zelo varna država, kar pomeni, da organiziranega kriminala skoraj ni, tako, da možnosti nasilnega napada ali česar hujšega skoraj ni. Vsekakor pa tudi Kuba (predvsem Havana) ni imuna na žeparje in majhne prevarante. Kot vsepovsod, Vam tudi na Kubi svetujem, da ne razkazujete večjih količin denarja in da imate vredne predmete na varnih mestih. Enako obstajajo majhni prevaranti, ki prodajajo »originalne« kubanske cigare za petino cene v trgovini. Vsak izmed njih ima kakšno priročno zgodbo (od tega, da dela v skladišču, do tega, da je vodja kontrole v tovarni cigar). V resnici pa gre v večini primerov za ponaredke, pri čemer smo lahko srečni, če so cigare dejansko iz tobaka, saj je nemalo primerov, da so v list tobaka zviti palmovi listi ali listi bananovca.
Kar pa se zdravstvene varnosti tiče, pa je Kuba v samem svetovnem vrhu in skoraj nemogoče se je sprehajati več kot 10 minut, da ne bi ugledal vsaj kakšne lekarne ali ambulante.

Za konec:
Vsem, ki bi z odhodom na Kubo oklevali smo za Vas na voljo na
info@youth-hostel.si , na Facebooku pa tudi deluje »cause« »Združenje Slovensko Kubanskega Prijateljstva«, v katerem je že skoraj 700 članov. Za sladico pa še nekaj utrinkov iz havane!

Sorodni članki

Prijava