Odkrijte čarobnost Zelenortskih otokov – 1. del

S prvim julijem 2019 je letalska družba Cabo Verde Airlines povezala otok Sal z Milanom, in sicer z direktnim šesturnim letom. Prvo vožnjo smo prvi potniki krstili s tiskovno konferenco in odlično tortico. Poleteli smo s skoraj dvourno zamudo, kar je bil pravzaprav uvod v »no stress« počitnice.

Skupina desetih otočkov vulkanskega nastanka se nahaja dobrih 500 km zahodno od Senegala, kjer so po tamkajšnjem polotoku dobili tudi svoje ime. V 15. stoletju so otoke kolonizirali Portugalci in jih v naslednjih dveh stoletjih spremenili.

V Praii, glavnem mestu otoka Santiago in hkrati glavnem mestu Zelenortskih otokov, boste doživeli tisti pravi utrip afriškega pridiha: kaotičen promet, obilica ljudi, hrup, ponujanje sadja in kruha sredi ulice ipd. Priporočava obisk obeh tržnic, tiste na glavni ulici Plateau in tiste spodaj ob »avtobusni postaji«, imenovane Sucupira. Iz tega mesta štartajo vsi lokalni kombi prevozi v vse dele otoka. Kombi krene, ko se napolni, prevoz pa stane vsega skupaj nekaj evrov. Domačini so pošteni, pri prevozu belcem ne zaračunavajo nič več kot domačinom, prav tako rade volje prepustijo sprednje sedeže navdušenim popotnikom, ki skozi okna nadobudno opazujejo pokrajino in na poti uživajo v zanimivem razgledu.

Na Santiagu si je vredno ogledati mestece Cidade Velha, kjer se lahko sprehodite po ulici Rua Banana, ki velja za prvo tlakovano ulico v podsaharski Afriki. Tlakovane ulice in barvite hiše vas v mislih tudi mimogrede popeljejo v tisti čas. Otroci namreč brezskrbno brcajo žogo, starejše gospe pa pred hišami skrbno in spretno ustvarjajo izdelke domače obrti in jih prodajajo, medtem ko so moški na ribolovu. Nad mestom si lahko ogledate ruševine katedrale in odlično ohranjeno utrdbo Fortaleza Real de San Felipe, ki ponuja čudovit razgled daleč naokrog. Če boste imeli srečo, lahko dobite prevoz tudi do vasice Porto Mosquito, kamor zaide redkokateri turist brez lastnega prevoza.

Nikar ne izpustite mirnega mesteca Tarrafal, po katerem se lahko sprehodite na poti do plaže, ki velja za eno najlepših na otoku; voda je prav zares čista in topla, prav tako med tednom ni neke pretirane gneče. Če boste imeli srečo, boste na plaži naleteli tudi na ribiče, ki se bodo vračali z dnevnim ulovom, ki bo po vsej verjetnosti še isti dan razvajal brbončice po vsem otoku. Nekaj kilometrov pred mestom še vedno stoji Salazarjevo koncentracijsko taborišče, kamor so zapirali nasprotnike portugalskega desničarskega avtoritarnega režima.

Serra da Malagueta je gorsko območje naravnega parka z vrhovi, ki v višino segajo nekaj čez tisoč metrov in nudijo zatočišče več vrstam endemičnih rastlin in živali. Park ponuja neomejene možnosti za sprehode različnih dolžin in težavnostnih stopenj, zato vanj vstopite primerno oblečeni in s seboj vzemite dovolj tekočine in prigrizkov. Med sprehodom, ki ponuja tudi čudovit razgled daleč naokrog, boste lahko srečali tudi domačine, ki v dolino na glavi nosijo bale sena.

Otok Santiago sva obiskala ravno v času, ko so tam praznovali dan neodvisnosti (5. julij). Na predvečer sva bila povabljena, da lahko prisostvujeva dvigovanju veličastne praznične zastave ob predsedniški palači v Praii, čez dan pa sva ob potepanju po otoku v vasici Rebelados lahko opazovala domačine, kako so se veselili ob brezskrbnem poplesavanju. Ti so se v štiridesetih letih prejšnjega stoletja izolirali in umaknili v težje dostopne dele otoka, kjer še dandanes ohranjajo svojo versko in kulturno samostojnost ter politično in kulturno neodvisnost.

Več o najini izkušnji na otoku Sal in druge uporabne informacije o dopustovanju na Zelenortskih otokih pa sledijo v najinem naslednjem prispevku.

Dušan Berdnik & Aleksandra Radojc