Navkljub težki svetovni situaciji pandemije virusnega obolenja COVID-19 je letošnjemu poletju narekovala osebna potreba z vzgibom po opravljanju prostovoljskega dela v Švici in potovanju v Italijo, kjer sem lahko nadaljeval z dokumentiranjem evropskih galerijskih in muzejskih zbirk v prestolnici Rim.
Projekta Intercultural Arts & Crafts Camp (Zürich-CH) in Re-cycling and Up-cycling Art Project (CH-SCI 11.2) so organizirali zaposleni v centru Jugendkulturhaus Dynamo v sodelovanju s svetovno prostovoljsko organizacijo SCI, ki obeležuje več kot sto let prostovoljskega dela, in s podružnico v Ljubljani omogoča mednarodno sodelovanje ali usposabljanje na različnih področjih prostovoljskega dela. Načrt za delovni tabor bi naj bili sestavili v štirinajstih dneh, kar je bilo v tem času organizirano tako, da so predvideli urnik prostovoljskega dela čez teden, od ponedeljka do petka, in sicer v desetih dneh.
V prvih dneh, to je v ponedeljek in torek, smo se udeleženci delovnega tabora udeležili delavnic predstavitve grafične tehnike sitotisk, izdelovanja izdelkov iz tekstila in osvajanja tehnike obdelovanja kovin, kjer je vsak izmed nas sedmih prostovoljcev osvojil veščino oblikovanja ali pričetka snovanja grafične podobe na tekstil kot tudi oblikovalskega izdelka iz različnih materialov. Predstavitev dela je potekala v studiih centra Jugendkulturhaus Dynamo, ki smo jih lahko uporabljali v okviru prostega časa prostovoljskega projekta za raziskovanje osebne kreativnosti ali obrtnih in likovnih tehnik v posameznikovem ustvarjalnem delu.
Potek šesturnega prostovoljskega delavnika sta osmislila sodelavca centra Jugendkulturhaus Dynamo, ki sta se povezovala s koordinatorjem prostovoljcem, udeležencem delovnega tabora Intercultural Arts & Crafts Camp, čigar matična država je Švica. Tridnevni projekt druge polovice prvega tedna mednarodnega prostovoljskega delovnega tabora je potekal na terenu in v studiu, zaradi česar smo bili prostovoljci razdeljeni v manjšo in večjo skupino na obeh področjih dela. Prvo manjšo skupino sva vodila jaz in organizatorica v studiu centra Dynamo in načrtovala izdelavo prevlek za blazine sprostitvenega prostora na terenu, medtem ko sta večjo skupino povezovala organizator in prostovoljec koordinator, ki sta vodila udeležence pri izvedbi lesene konstrukcije na prostem.
Zahtevno prostovoljsko delo prvega tedna mednarodnega delovnega tabora v Zürichu je dodobra načelo željo po nadaljevanju poti, zato sem se odločil, da v naslednjih dneh opravim HAG-test in rezerviram let do Rima. Trideset delovnih ur prostovoljskega dela v prvem tednu mednarodnega delovnega tabora ni pomenilo prav nič drugega kot veliko mero na novo osvojenega znanja in izkušenj, ki sem jih imel možnost pridobiti na Intercultural Arts & Crafts Campu v centru Jugendkulturhaus Dynamo v Zürichu v Švici.
Pot v Rim in njene raznolikosti, ki vodijo do večnega mesta, je spominjala na močno utrjene poti, s katerimi so predniki Rimljani uresničevali življenje v bližnji okolici svojega življenjskega prostora in za seboj pustili preteklost evropske dediščine današnjemu prebivalcu Evrope.
Namen potovanja v Italijo se je ob načrtu dokumentiranja določenih galerijskih in muzejskih zbirk iz dneva v dan spreminjal, tako da sem se spogledoval s spontanostjo vpliva velikega metropolitanskega mesta, v katerem te lahko prevzame vsakršna sled zgodovinskega zapisa kulturne dediščine starih Rimljanov. Svobodne misli so pričele nagovarjati k začetku prvotnega namena in s tem ogleda stalne zbirke v galeriji Spada, ki obsega štiri bogato urejene razstavne prostore, v katerih si obiskovalec lahko ogleda nekaj manj kot 200 slikarskih del ter znameniti vrt z obokanim hodnikom iz obdobja evropskega umetnostnega sloga, tj. baroka.
Kot ponavadi v galerijskih in muzejskih prostorih nudijo pester nabor različnih izdelkov, brez česar si ne znam predstavljati jasnega razumevanja začetka delovanja ustanove in podrobnosti zbirke razstavljenih eksponatov, zato sem na knjižni polici izbral literarno delo Marie Lucrezie Vicini – Guide to the Galleria Spada, 2015.
Naslednje literarno delo sem izbral v knjigarni galerije Borghese, kamor me je pot zanesla po ogledu stalne zbirke in vrta s slogovnimi značilnostmi baročnega iluzionizma v galeriji Spada. Kljub temu da si nisem uspel ogledati razstavnih prostorov razkošne galerijske zbirke galerije Borghese, je raziskovalni duh določal izbor literarnega dela Kristine Herrmann-Fiore – Guide to the Galleria Borghese, 2019.
Villo Farnesina kot drugo obiskano znamenitost izhodišča dokumentiranja razstavne ustanove ni bilo moč drugače razumeti kakor z nakupom reproduciranega ikonografskega in natančno opisanega razstavljenega mojstrstva fresk v knjižnem delu Virginie Lapenta in Alessandra Vicenzija – The Villa Farnesina in Rome, 2019. Loža Kupida in Psihe, kjer renesančni slikar Rafael s sodelavci obrtne delavnice ustvari mitološki motiv neprecenljive vrednosti, nagovarja s sublimnostjo slikarske tehnike in likovno izpovednostjo umetniškega dela.
Kar je v sosledju vzvišenosti slikarskega dela Rafaelovih fresk v ložah Ville Farnesina botrovalo načrtu nadaljnjega ogleda tretje galerije, je prav gotovo Rafaelovo delo La Fornarina in dramatičen žanrski motiv slikarskega dela avtorja Caravaggia, Judita obglavi Holoferna, v palači Barberini. Svetopisemski prizor okrutnega dejanja v avtorjevem umetniškem delu so založniki reproducirali z različnimi literarnimi deli in tako oplemenitili platnice knjig ter druge izdelke, ki so jih z motivom umora kot značilno podobo zgodnjebaročnega umetnostnega sloga današnjega časa tudi predstavili obiskovalcem galerije. Na polici knjigarne v galeriji palače Barberini sem izbral literarno delo Lorenze Mochi Onori in Rosselle Vodret – Guide to the National Gallery of Ancient Art : Palazzo Barberini, 2017.
Antična umetnost grških kiparjev ter rimske replike, izdelane v obdobju rimske civilizacije, so v obširnem številu primerov razstavljene v muzeju Palazzo Massimo. Na razstavi smo si obiskovalci lahko ogledali mozaike, številne primere kipov iz marmorja in brona, reliefna dela, žare in vaze za raznovrstno uporabnost in prečudovite sarkofage z najrazličnejšo žanrsko tematiko.
Po ogledani muzejski razstavi tipskih eksponatov grške umetnosti v muzeju Palazzo Massimo je postal povod velika razstava antične umetnosti, ki bi jo tako nadaljeval v Museo Giovanni Barracco. Zbirka muzeja prikazuje več del po sklopih predstavljene civilizacije, kot so na primer egipčanske umetnosti, mezopotamske umetnosti, etruščanske umetnosti, feničanske umetnosti, ciprske umetnosti, grške umetnosti, helenistične umetnosti ter rimske in srednjeveške umetnosti.
Velika zgodovinska zapuščina v ogledanih galerijah in muzejih bi tako v meni sprožila nekakšen odmik od sodobne realnosti, čemur ne bi hotel kljubovati, zato je na seznamu ostalo še zadnje zabeleženo ime galerije, ki sem jo hotel obiskati. Umetnost slogovnih obdobij pred modernim obdobjem in po njem so z razstavo predstavili v galeriji La Galleria Nazionale. Znana imena umetnikov s slogovnega obdobja moderne so prikazovala raznolikost izraznih smeri in usmerjala v razmislek o gibanjih na začetku prejšnjega stoletja.
S šestimi obiskanimi razstavami kot tudi prenekaterimi atrakcijami kulturnih znamenitosti Rima bi zaključil z dokumentiranjem pomembne galerijske in muzejske zbirke ter na koncu potovanja rezerviral let do Trsta, kjer sem si lahko vzel čas za oddih v Tržaškem zalivu.