Biser v Karibskem morju – 2. del

Že ko sva se z vodnim taksijem približevali otoku, naju je ta očaral s svojo lepoto. Nastanili sva se v hiši na kolih in imeli občutek, da sva na Maldivih. Skok v morje in nazaj na visečo mrežo, to je življenje.

Kljub temu da je to eden največjih otokov v Panami, na njem najdemo le eno vas, imenovano Old Bank. Razteza se ob obali, ima le eno samo cesto oz. pot, kjer ni avtomobilov, dve zelo majhni trgovini (kioska) in ogromno majhnih prenočitvenih objektov.

Popoldan sva namenili raziskovanju vasi, dobri morski večerji in načrtovanju naslednjega dne. Otok je znan po tem, da na njem prebivajo lenivci, strupene rdeče žabice, morske zvezde, papige, morske želve … Najdemo pa tudi lep koralni greben. Načrt je torej bil narejen, videti sva si želeli čim več živali in lepe neokrnjene narave in seveda nekaj časa preživeti ob norčijah v morju.

Odločili sva se obiskati dva dela otoka, plaži Wizard Beach in Red Frog Beach. Da sva prišli do plaže Wizard Beach, sva se morali odpraviti na manjši treking, medtem ko sva se plažo Red Frog odločili obiskati z vodnim taksijem.

Plaža Wizard Beach

Prebivalci na otoku se imenujejo kreoli. So mešanica Afričanov in Karibčanov. So bolj umirjeni, zadržani in se držijo bolj zase, a ko jih prosiš za pomoč, so prijazni in priskočijo na pomoč.

Domačini so nama zaupali, katerih označb in razpotij naj se drživa, da bova brez večjih težav prišli na cilj.

Podali sva se skozi vas ter ob cesti in na igrišču opazovali otroke, ki so se v kratkih hlačah lovili in žogali. Imela sem občutek, kot da sem se vrnila v svoje otroštvo, v čas brez telefonov, ko je življenje bilo še brezskrbno.

Pot kmalu zavije iz vasi v tropski gozd. Na začetku je malo bolj strma in po deževju tudi precej blatna. Po slabi uri pohoda, ki ni nič kaj posebnega, le zagledate plažo Wizard Beach. Plaža je lepo peščena in morje svetlo modro z valovi, vendar naj vas lepota ne zavede. Pozorni morate biti na močne morske tokove, da vas ne odnese na odprto. Na plaži ni ničesar, zato morate hrano in pijačo prinesti s seboj.

To je obala, kjer je veliko možnosti, da boste celo sami ali pa bo na tako velikem območju v bližini mogoče le par ljudi. Med najinim obiskom je plažo z varne razdalje in v zavetju gozda nadzorovala tudi vojska oz. policija, da bi preprečila kraje.

Plavanje je bilo nemogoče tudi zaradi do polmetrskih valov, vendar sva kot dva otroka skakali skozi valove in uživali brezskrbne urice v morju.

Nov dan in spet nove dogodivščine. Tokrat so bile na vrsti živali oz. upali sva na to, da jih čim več vidiva.

Pisani živalski svet

S čolnom sva se odpravili na izlet okoli otoka. Za začetek smo se ustavili na jutranji kavici in že tam smo ob koči videli dve lepi, veliki in pisani ari.

Po kavici smo odšli naprej, najprej do koralnega grebena, kjer smo zaplavali med pisanimi, tropskimi ribicami, rakci in koralami precej nenavadnih oblik, ki so spominjale na človeške organe. Po dobrih dveh urah smo se utrujeni od plavanja in opazovanja z veseljem vrnili na čoln.

Pred povratkom smo na sporedu imeli še dve točki. Prva je bila, ko smo ustavili in si ogledali morske zvezde, ki so precej drugačne, kot jih poznamo v našem morju. Vendar sva jih midve že videli na plaži Star Beach in sem o njih že pisala v prejšnjem članku. Še vedno pa so bile dih jemajoče.

Zadnji postanek pa je bil zelo tih.

Zakaj?

Vodič nas je najprej umiril in nato opozoril, da morami biti, če želimo videti naslednjo žival, čisto tiho. Ta žival je bila lenivec in končno se mi je uresničila želja, da sem ga videla zelo od blizu. Čisto pri miru je bil, počival na eni izmed vej in nas opazoval ravno tako kot mi njega.

Izlet je uspel in videli sva zelo raznolike živali.

Plaži Red Frog in Polo Beach

Za zadnji dan sva imeli samo še en cilj, in sicer videti male rdeče žabice. V naravi jih zelo težko opazite, saj zrastejo do 22 mm. Moški pripadniki so še posebej teritorialni, žabice pa so zelo, zelo, zelo strupene.

Največ možnosti, da jih vidite, imate na plaži Red Frog Beach. Tja sva odšli z vodnim taksijem. Pot se je nadaljevala skozi gozd, vse skupaj pa nama je vzelo slabih 10 minut lahke hoje. Bolj ko sva se približevali plaži in bolj ko sva gledali in iskali, manj sva videli. Tako da sva se po napornem iskanju odločili, da si ogledava plaži Red Frog Beach in Polo Beach.

Prva je bila precej nezanimiva in celo malo onesnažena. Na njej najdete tudi bar in hotel. Nama ni bila nič kaj všeč in odšli sva do naslednje.

Plaža Polo Beach je še ena prečudovita, dolga in divja plaža. Razen dveh ribičev nisva srečali nikogar, tako da sva lahko spustili otroka na plano in brezskrbno uživali v morskih radostih. Na poti nazaj se je meni pripetila manjša nezgoda, čisto zaradi moje nepazljivosti. Pristala sem na vseh štirih in si naredila krvav spominek za domov. Noga je bila še v enem kosu, morska voda pa je poškodbo hitro začela celiti.

Še enkrat sva odšli skozi gozd v upanju, da opaziva žabice. Žal se nama tudi tokrat želja ni izpolnila in lahko samo zaupam slikam, ki jih najdem na internetu, da žabice res tako izgledajo. Najin taksist je že čakal, da naju zapelje nazaj.

Po povratku v sobo sva si privoščili še zadnjo morsko večerjo. V dobri družbi najinega gostitelja sva pilili svojo španščino in tako se je naš pogovor razvil dolgo v noč.

Jutro je bilo težko; vedeli sva, da naju čaka pot nazaj v Bocas Town in naslednji dan pot na celino.

Nepredvideno vreme in odhod domov

Nekaj naju je želelo še malo obdržati v raju, saj se je ponoči razvila močna nevihta. Cel dopoldan je pihal veter, močno je deževalo in nisva vedeli, kako bova prišli na celino. Proti opoldnevu se je malo umirilo, vsaj toliko, da so čolni začeli voziti tudi v valovih. Nora vožnja, v kateri smo nekateri uživali bolj, drugi manj. Izbire nisva imeli, kajti čez dva dni sva imeli let iz San Joseja.

Najino bivanje v Panami se je tako končalo, le postopek vstopa v Kostariko sva morali ponoviti. Tega pa se verjetno spomnite še iz prejšnjega članka.

Arhipelag Bocas del Toro je biser, ki ga iščemo vsi popotniki. To je tisto nekaj, kar nam izbriše slabe spomine in prepotovane kilometre v prahu, ko smo prepoteni, utrujeni, lačni in žejni ter ko iščemo stranišče ali preprosto ustrezno prenočišče. Tiste slabe plati potovanja, ki jih običajno ne omenjamo, ko govorimo, kaj vse smo na poti doživeli in pretrpeli, vedno pa z veseljem poudarimo, kaj lepega, nenavadnega in norega smo doživeli …