Avanture z Bližnjega vzhoda – 6. del

Grem!

Tako kot ničkolikokrat prej sem se požvižgala na priporočila slovenskih prijateljev, da na Sinaj ne morem brez turistične agencije, ker je tam veliko policijskih kontrolnih točk. Odpravila sem se v Dahab. Z lokalnim busom, hkrati pa imela številna pričakovanja glede prostovoljnega dela in kot običajno rahlo krizo prve dni. »Kje sem pristala? Jaz se ne grem več tega! Zamenjala bom delo!«

Počasnost me ubija!

Navajena sem, da oddelam svoje delo in imam potem prosti čas. Tukaj pa ni bilo nobenega dela. Zjutraj sem v desetih minutah počistila zajčje drekce, potem pa klepetala z gostiteljem. Ko bi vsaj lahko klepetala! Gostitelj je bil izredno nezgovoren.

Ugotovila sem, da gostitelj gosti prostovoljce z namenom, da jim pokaže preprosto arabsko življenje. Brez hitenja, brez nepotrebnih stvari. Vsak dan smo se tako počasi zbudili, počasi popili kavo, počasi nahranili živali, počasi pripravili zajtrk… Jaz sem bila ponavadi zadolžena za šakšuko, jajčno omleto iz zelenjave. Počasi smo se potem pripravili za na plažo, snorkljali, obiskali njegov organski vrt, popili beduinski čaj in se zvečer vrnili nazaj domov, zakurili ogenj in (kot ste pravilno ugotovili) POČASI pripravili večerjo. Mene pa je ta počasnost prekleto nervirala! Jaz sem po naravi zelo energičen človek in imela sem občutek, da zaradi počasnosti vse zamujam.

Mulo sem kuhala, dokler ni gostitelj omenil, da je potapljaški inštruktor. Obožujem potapljanje! V Sloveniji sem opravila teoretični del, čez par mesecev pa naj bi na Hrvaškem opravili še potrebne potope za certifikat. In sem se dogovorila, da ga zaključim kar v Egiptu. Potapljanje je postalo moj novi hobi.

Jahanje na plaži

Poleg dvajsetih zajcev je imel gostitelj tudi konja Amirja, kužka Simbo in mačko Bezbeso (ko pokličeš mačka, rečeš bz bz, da pride do tebe, zato Bezbesa). Kot običajno smo nekega jutra po zajtrku odšli na plažo, samo da tokrat z Amirjem in Simbo. Prvič sem poskusila jahati. Bila sem prepričana, da mi bo šlo več kot odlično. Na plaži je počitnikovala zajetna skupina mladih hudih tipov, ki so poslušali neko duc duc glasbo in že zaradi občinstva sem morala pokazati vse svoje adute. Brez predhodnega znanja, seveda! Prostovoljka me je fotografirala, gostitelj pa snemal, da bodo vsi lahko videli ta naraven talent. Galopirala sem po Dahabskih peščenih plažah, gostitelj je bil ves čas z mano, potem pa me je za kratek čas spustil, da bi moj podvig dokumentiral s kamero. V tistem trenutku je mimo prišla Simba in ubogega Amirja čisto znervirala. Konj se je pognal naravnost v morje, vključno z mano in preden so informacije o potegu uzde prišle do mojih možganov, sem že pristala v morju. Pred skupino hudih, kul tipov! Od začetnega šoka, da sem ostala živa, potem ko sem padla s tako velike zverine, sem se začela na ves glas krohotati. Prizor je bil res smešen. Posnetek imam celo na kameri, ki je gostitelj ni imel časa izključiti.

Arabsko življenje

Po celodnevnem poležavanju na plaži, potapljanju ali pa galopiranju z Amirjem, smo ob večerih zakurili ogenj, se učili igrati na darbuko in poslušali arabske pripovedke. Arabske pripovedke so stare okoli dva tisoč let, še vedno pa imajo zelo aktualne nauke.

Kako bi opisal arabsko življenje, sem vprašala gostitelja? »Da ceniš vse okrog nas. Sonce. Zvezde. Luno. Vse, kar nam služi. Predvsem v modernem življenju. Ljudje v mestu pozabijo na te stvari in samo hrepenijo za materialnostjo. Ljudje pa potrebujemo naravo, ker smo del narave. Brez palmovih dreves, na primer, arabci ne bi preživeli. S sedmimi datlji na dan dobi telo vse hranilne snovi in materiale, ki jih potrebuje. Najpomembnejša stvar v življenju je zdravje. Dokler si zdrav, si mlad. Zdravo življenje pomeni: jej manj, bodi na soncu in veliko hodi. Hrani svojo telo in dušo! Ljudje pa skrbijo samo za svoje telo in potem so nesrečni in depresivni. Duša se hrani z znanjem. Hrana in pijača te ne bosta naredili srečne, pač pa znanje in modrost.

V naravi lahko dobimo vse, kar potrebujemo. Tudi kamele so ljudem v ogromno pomoč. Arabci imajo posebno spoštovanje in razmerje do kamel. So kot del družine in kamele to čutijo. Zaradi lepega ravnanja te bodo vedno zaščitile, ti nudile senco in nosile prtljago. Kamele so super živali. Imajo posebne lastnosti, ki jih nobena druga žival nima. Nimajo maščobe pod kožo, ampak samo na grbi. Ko se potijo, ne izgubljajo vode, temveč jo celo proizvajajo iz zraka. Zaradi tega lahko brez vode zdržijo kar 42 dni! Imajo posebne oči in dvojne trepalnice, kar jim pomaga gledati pri puščavskem viharju. Tudi njihov želodec je nekaj posebnega. Ima več prostorčkov, kjer shranijo hrano in jo potem počasi prebavljajo.«

Desert pica

Zvečer smo zakurili ogenj in bil je tako lep, da smo ga morali uporabiti za nekaj koristnega. Naredimo desert pico, se je domislil gostitelj. Samo po moko sem skočila v najbližjo trgovino in že je gostitelj zamesil kruh v njegovi najljubši Emo posodi. Made in Slovenia je pisalo na dnu emajla. Topel kruh s feta sirom in domačim olivnim oljem je bila naša večerja. Za prste polizat! Ko je okoli ognja zaokrožil že tretji džojnt, sem voščila lahko noč in odšla v svojo eko hišo, ki jo je z gline sezidal gostitelj. Naravno, estetsko in precej udobno! Le ob dežju ni bilo tako prijetno, ko je s strehe začelo kapljati na orientalski tepih in prostovoljkino posteljo.