Štoparske dogodivščine – 8. del

Ta zakon je ustava Irokeške konfederacije, ki so jo sestavljali Mohavki, Onondagi, Oneidi, Kajugi, Seneki in Tuskaroni. Leta 1722 so se združili in se odločili, da se ne bodo več borili drug proti drugemu. Ta zakon je vseboval 117 členov. Ni bil zapisan kot knjiga, saj plemena takrat še niso imela svoje pisave. Zabeležen je bil na pasu vampum, ki je izdelan iz morskih školjk. Z vzorcem iz teh školjk so razložili člene in pravila.

Jake Thomas je bil star 72 let in vedel je, da se mu izteka življenje. Odločil se je, da bo priredil srečanje, na katerem bo predstavil celotno zgodbo Velikega zakona o miru. Predvidel je, da bo za to potreboval štiri dni, in sicer od jutra do večera.

Postavili so velik šotor s sedišči za 200 ljudi. Gostje so taborili ob šotoru. Jaz sem prispel, ko se je vse že začelo. Moj zadnji prevoz je bil star in zelo glasen predelan športni avto, voznik pa je bil verjetno star nekje okrog 18 let in je nosil kapo s ščitnikom. Bil je res ustrežljiv in tako ali tako se je red vozil naokoli v svojem avtu. Zato mu tudi ni bilo težko peljati mene, kamor sem želel iti. Ko sva prispela na cilj, sem mu rekel, naj ustavi pred vhodom zbirališča. On pa je s kar veliko hitrostjo zapeljal naravnost na trg in močno stopil na zavore tik pred šotorom, kjer so bili vsi zbrani, motor avta pa je še zadnjič glasno zahrumel. Šotor je bil odprt ravno na strani, kjer sva bila midva. Jaz sem še vedno sedel v dirkalnem avtu, s katerim sem se pripeljal na srečanje. Vsi v šotoru so se obrnili proti nama. In zdaj sem moral stopiti iz avta. Kako me je bilo sram. Res, kakšen začetek. Pravi prihod.

Kot sem že omenil, je Jake Thomas predaval od jutra do večera. Ob njem sta sedeli dve starešini, zelo lepa in živahna starejša ženska in še starejši in suhljat dolgolas dedek, ki je vedno zaspal, medtem ko je Jake govoril. Celotno predavanje je potekalo v angleščini. Nekajkrat čez dan je Jake Thomas omenil, da mu je zelo žal za to, in razložil: »Nekaterih reči ne morem prav razložiti v angleščini. Za nekatere reči v angleščini namreč nimamo besede, s katero bi dobro opisal, kar vam želim povedati. To lahko storim le v svojem maternem jeziku. A ni nas veliko, ki še razumemo svoj lastni jezik. Če ga izgubimo, bomo izgubili tudi del svoje kulture.«

Takrat se še nisem zavedal pomembnosti jezika. Dojel sem šele čez nekaj tednov, ko mi je učitelj iz Saskatchewana, ki je bil pripadnik plemena Čeroki, rekel: »Achim, če v angleščini rečeš 'table' ali v nemščini 'Tisch', ali če v angleščini rečeš 'eye' ali v nemščini 'Auge', ni velike razlike. Ampak veš, katero besedo imamo za 'oko' v svojem jeziku? Niti ni ena sama beseda, ampak cela poved. Ko imamo v mislih ‚oko‘, rečemo ‚vrata v svet‘. Takrat sem doumel, kako pomemben je jezik pri razumevanju neke kulture in tega, kako njeni pripadniki vidijo svet.

Ostal sem vse do konca četrtega dne. Poslušal sem starca in spoznal veliko prijaznih ljudi, tako Indijancev kot Neindijancev. Družina, ki je živela nedaleč stran v rezervatu, me je celo povabila na večerjo. Skozi vse štiri dni je gorel tudi sveti ogenj. In eno noč sem jaz bil jaz čuvar ognja. Od dveh do štirih zjutraj sem bil zadolžen za to, da sem poskrbel, da ogenj ni ugasnil.

Leta 1988 se je ameriški senat poklonil šestim plemenom s sklepom, v katerem je pisalo, da »na združitev konfederacije prvotnih 13 kolonij v republiko vplival politični sistem, ki ga je ustanovila Irokeška konfederacija, in enako velja za številna demokratična načela, ki so bila vključena v ustavo.«

Če želite izvedeti več, lahko obiščete spletno stran Učnega centra Jaka Thomasa (Jake Thomas Learning Centre), ki je v angleščini.